Premier Janša podpira prepoved izobešanja drugih zastav in napoveduje, da bomo peli dve kitici Zdravljice

Premier Janez Janša je sporočil, da SDS podpira spremembo zakona, kot ga je predlagala stranka Resnica, ki prepoveduje izobešanje zastav tujih držav in organizacij, med njimi mavrične zastave. Napovedal je še, da se bosta kot himna peli dve kitici Zdravljice.
Na današnji praznik, dan državnosti, je premier Janez Janša v objavi na omrežju X zapisal, da v SDS podpirajo spremembo zakona o grbu, zastavi in himni, ki jo je vložila stranka Resnica in ki določa, da lahko na državnih institucijah visijo le slovenske zastave. "Dodali pa bomo tudi to, da se kot himna zapojeta dve kitici Zdravljice," je še napovedal predsednik vlade.
Poslanci Resnice so včeraj v parlamentarni postopek vložili predlog dopolnitev zakona o grbu, zastavi in himni, s katerim želijo prepovedati obešanje zastav, za katere ni zakonske podlage, na pročelja javnih institucij.
Obešanje tujih zastav ali denimo mavrične zastave v podporo določeni državi ali skupnosti tako ne bi bilo več mogoče. "Zagotovo na uradnih institucijah ne bodo več nelegalno visele zastave tujih držav, nekih gibanj, društev in tako naprej," je ob tem dejal predsednik Resnice in parlamenta Zoran Stevanović.
Premier Janša spremembo zakona podpira. Spomnimo, na dan, ko je prisegla njegova vlada, so s pročelja vladne stavbe odstranili palestinsko zastavo, ki jo je vlada Roberta Goloba izobesila v podporo neodvisni Palestini in kot znak nasprotovanja izraelski nezakoniti okupaciji in genocidu.
Na pročelju vladne palače od takrat visijo le še slovenska, ukrajinska in evropska zastava. Če oziroma ko bo sprememba omenjenega zakona uveljavljena, bodo morali z vlade odstraniti tudi ukrajinsko zastavo, in sicer v 24 urah, kot predvideva zakonska sprememba Resnice.

Dve kitici Zdravljice
Janša je v tvitu napovedal še eno spremembo zakona o grbu, zastavi in himni.
"Dodali pa bomo tudi to, da se kot himna zapojeta dve kitici Zdravljice," je zapisal, spomnil na besede Borisa Pahorja in poudaril: "Prav je, da slavimo mir, najprej pa se je treba predstaviti."
Trenutno zakon v 5. členu določa: "Himna je sedma kitica pesmi Franceta Prešerna 'Zdravljica', na melodijo iz zborovske istoimenske skladbe skladatelja Stanka Premrla."
Sedma kitica pravi: "Živé naj vsi naródi, ki hrepené dočakat' dan, da koder sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak!"
Janša sicer ni zapisal, kateri dve kitici Zdravljice bi uzakonil kot himno, je pa njegova stranka SDS že večkrat predlagala spremembo zakona, ki bi določal, da je himna celotna Zdravljica, kot določa tudi ustava. Iz zgodovine pobud in izjav SDS in Janše je mogoče razbrati, da bi poleg 7. kitice kot himno uzakonili še 2. kitico.
Ta pravi: "Komú najpred veselo zdravljico, bratje! čmò zapét'! Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere!"

Dolgoletne težnje po spremembi himne
Med drugim je SDS spremembo predlagala leta 2011, a jo je večina poslancev takrat zavrnila. Leta 2012, v času druge Janševe vlade, pa je napoved, da bodo med proslavo ob dnevu samostojnosti in enotnosti zaigrali dve kitici, povzročila spor s takratnim koalicijskim partnerjem in predsednikom državnega zbora Gregorjem Virantom. Na proslavi so nato zaigrali le eno kitico.
Leta 2017, v času vlade Mira Cerarja, so na prireditvi ob dnevu državnosti v Vrhpolju, ki jo je soorganiziralo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, ki je blizu SDS, zapeli dve kitici Zdravljice, tudi drugo. Na nespoštovanje zakonodaje se je takrat ostro odzval državni sekretar ministrstva za obrambo Miloš Bizjak in napovedal, da Slovenska vojska pri državno sofinanciranih prireditvah, kjer se ne spoštuje državnih simbolov, ne bo več sodelovala.
Janša je večkrat poudaril, da je v ustavi zapisano, da je himna Republike Slovenije Zdravljica, in ne zgolj 7. kitica. "Najmanj, kar bi morali imeti je, da bi imeli 2. in 7. kitico Zdravljice, toda ker je v drugi kitici Bog, se to ne da," je zdajšnji premier dejal na enem od strankarskih dogodkov leta 2019.
SDS je spremembo zakona nazadnje neuspešno predlagala leta 2022.
Danes objavljeni tvit je Janša zaključi z zapisom: "Iskrene čestitke ob 35. rojstnem dnevu. Bog živi Slovenijo, ni popuščanja!"
Zdravljica je postala himna še pred osamosvojitvijo
Skupščina Republike Slovenije je 29. marca 1990 sprejela zakon o slovenski himni, s katero je določila, da je slovenska himna sedma kitica pesmi Franceta Prešerna Zdravljica.
Kot slovenska himna pa je bila Zdravljica določena že prej, ko je 27. septembra 1989 skupščina takrat še Socialistične republike Slovenije sprejela več deset dopolnil k ustavi.
Kaj pravijo v drugih strankah?
Spremembo zakona o prepovedi izobešanja tujih in drugih držav poleg Resnice in SDS podpirajo tudi v NSi.
Kaj pa opozicija? Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je dejal, da se o predlogu še niso pogovarjali, a da se jim zdi "neobičajen, predvsem pa tak, ki izziva in ne prinaša k skupnemu in enotnosti". Dodal je, da so takšnih hitrih rešitev, ki zbujajo pozornost, že vajeni.
Vodja poslanske skupine Levice in Vesne Asta Vrečko pa je povedala, da predloga ne podpirajo, pač pa ga vidijo kot provokacijo in željo za preusmeritev pozornosti javnosti in medijev od poslanca Resnice Borisa Mijiča, ki bi po mnenju Levice moral zaradi svojih poslovnih potez in dolgov odstopiti. Meni tudi, da predlog prinaša novo omejevanje pravic, kar desna koalicija počne že dva meseca. "Slovenija je država vseh in tako mora tudi ostati," je dodala.
Se po himni ploska ali ne?
Janša je v tvitu zapisal še, da "smo edina država, kjer ne ploskamo slovenski himni" ter pozval: "Če se ob nečem veseliš, potem to pozdraviš. Zato naslednjič, ko boste slišali slovensko himno, zaploskajte ji".
Noben zakon ne ureja tega, ali se po himni ploska ali ne, navade glede tega pa so po svetu različne. V ZDA in večini evropskih držav občinstvo pogosto zaploska po himni na športnih dogodkih, s čimer se poklonijo tudi zmagovitemu športniku. Na uradnih državnih slovesnostih pa je ploskanje manj običajno.
Protokolarni strokovnjaki pogosto poudarjajo, da himna ni koncertna točka, ampak državni simbol, zato je na uradnih slovesnostih po njej primernejša kratka tišina kot aplavz.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje